fbpx | DNA testi za vaše ljubljenčke
Skip to main content

Potrebujete komplet za odvzem vzorca?

Naročite tukaj

Veterinarji

Strokovne razlage in podrobnosti glede alergijskih in endokrinoloških testov.

Ponudba za vas
small tile image

Lastniki živali

Nudimo vam:

  • Izvedbo genetskih testov po najvišjih laboratorijskih standardih.
  • Odzivno in strokovno podporo pri izbiri testov in interpretaciji rezultatov.

 

Testirajte ljubljenčka

DNK profil

Pogoji za pridobitev KZS članskih ugodnosti:

  • Dokazilo o članstvu v KZS
  • Naročilo oddano na potrjenem obrazcu
  • Vzorec krvi
Prenesi obrazec

Enostavno naročilo genetskih testov

Ugotavljanje dedne predispozicije za razvoj specifičnih bolezni, lastnosti in odzivov na terapijo.

first alt
Vzorec
Za izvedbo genetskega testa potrebujemo vzorec krvi ali bris ustne sluznice.
Analiza
Večina genetskih testov je zaključenih v treh do petih delovnih dneh.
Rezultati
O rezultatih vas obvestimo po e-pošti in izvide pošljemo po pošti.
Barva dlake ''merle''
07.06.2021
Se sprašujete ali je vaš pes prenašalec ‘’merle’’ barve kožuha, zakaj barva ‘’merle’’ kljub prisotnemu genetskemu zapisu ni vidna ter zakaj je pomembna previdnost pri parjenju psov z mutacijo za ‘’merle’’? Odgovore na ta in še nekatera druga vprašanja v zvezi z dedovanjem ''merle'' barve najdete v nadaljevanju.   Za barvo ‘’merle’’ je značilen marmoriran vzorec kožuha, z nepravilno oblikovanimi depigmentiranimi področji kožuha, ki se izmenjujejo z normalno obarvanimi področji. Ta barva kožuha se pojavlja pri številnih pasmah psov, za kar je odgovoren kratek del DNA, ki se je vstavil v gen vpleten v pigmentacijo kožuha in posledično vpliva na razvoj te barve kožuha. Poleg na barvo kožuha lahko mutacija vpliva tudi na barvo oči, smrčka, blazinic in kože. Temen očesni pigment se razbarva, zato imajo taki psi oči modre barve. Zaradi naključnega razbarvanja pigmenta sta lahko modri obe očesi, eno ali nobeno, lahko pa sta tudi delno modre barve. Obarvanje smrčka in blazinic je lahko črno ali lisasto roza.     Merle barva kožuha se deduje avtosomno dominantno, kar pomeni, da je za izražanje barve dovolj že en alel povezan z barvo ''merle''. Ugotovljeno je bilo, da pri psih, ki podedujejo dve kopiji alela za ‘’merle’’ barvo, obstaja večje tveganje za težave s sluhom in vidom. Mutacija je torej pomembna tudi iz vidika zdravstvenih težav. Predvidevajo, da kombinacija dovolj dolgih ‘’merle’’ alelov povzroči smrt pigmentnih celic v koži, mrežnici in notranjem ušesu, kar ima za posledico pretežno belo barvo kožuha in težave s sluhom in vidom.   Mehanizem nastanka barve merle V posebnem organelu (eumelanosom) pigmentnih celic kože nastaja in se shranjuje temen pigment (eumelanin). Za ustrezno delovanje pigmentnih celic in črno obarvanje je pomembna skeletna struktura v teh organelih, za katero je odgovoren gen, ki so ga povezali z ‘’merle’’ barvo kožuha. Psi s spremembo tega gena imajo spremenjeno strukturo skeleta v organelih pigmentnih celic, kar moti tvorbo črnega pigmenta in posledično zmanjšano pigmentacijo na dlaki. Skelet organelov pigmentnih celic ni potreben za tvorbo svetlega rumeno-rdečega pigmenta (feomelanina), zato se ''merle'' barva izraža le pri psih s temno barvo kožuha (črna, čokoladna, modra in ''isabela''). Psi, ki imajo le svetel pigment, ''merle'' obarvanja ne kažejo, zato jih imenujemo skriti ''merle''. Ti psi lahko ‘’merle’’ barvo kožuha prenesejo na svoje potomce. Merle barva kožuha je težko vidna tudi pri psih barve ''sable'' saj se pri njih temen pigment nahaja le na konicah dlake.   Posebnosti dedovanja Posebnost mutacije odgovorne za ‘’merle’’ je, da imajo lahko psi potomce z različnimi dolžinami alelov. Vsak pes ima po dva alela za podedovano lastnost – en alel od matere in en alel od očeta. Pri ''merle'' barvi kožuha pa ima lahko pes več kot dva alela. Aleli se med seboj razlikujejo po dolžini, take pse pa imenujemo mozaiki. Za njih je značilno, da v različnih celicah njihovega telesa najdemo več variant alelov različnih dolžin. Do pojava mozaičnosti prihaja, ker je gen odgovoren za ''merle'' zelo dovzeten za mutacije. Mozaičnost je lahko prisotna v majhnem deležu celic, ki niso prisotne v analiziranem vzorcu, zaradi česar jo je težko vedno zanesljivo zaznati z genetskim testom. Dedovanja dodatnega alela in njegovega vpliva na izgled (fenotip) ni mogoče napovedati, saj je razporeditev mozaičnih celic po telesu različna in v testiranem vzorcu niso zajete vse celice.   Zaradi kompleksnosti mutacije odgovorne za ''merle'' barvo kožuha je tudi genetski test za določanje te barve zelo kompleksen. Več podrobnosti o ‘’merle’’ barvi kožuha in genetskem testu si lahko preberete na naši spletni strani v opisu testa Lokus M (merle).
Preberi več
Blog
Vpliv selekcije na genetsko zdravje pasemski psov
22.04.2021
Naravna selekcija izvaja selekcijski pritisk v smeri nastanka novih vrst in izkoreninjenja podedovanih lastnosti, ki živalim zmanjšujejo možnost za preživetje. Umetna selekcija, ki jo izvaja človek (npr. oblikovanje pasem psov), deluje na podedovane lastnosti in bolezni glede na rejske odločitve, ki niso vedno v skladu z načeli naravne selekcije (boljše preživetje). Pasemski psi so z genetskega stališča izolirane populacije znotraj vrste s specifičnimi lastnostmi razvitimi s pomočjo umetne selekcije. S stališča genetskih obolenj lahko umetna selekcija zmanjša, ohranja oziroma povečuje frekvenco bolezenskih genov. Večina pasem je nastala iz omejenega števila živali in posledično omejenega genetskega materiala. Efekt tvorbe geografsko ločenih podpopulacij znotraj pasme, preobsežna uporaba popularnih samcev in linijska vzreja še dodatno omejijo heterogenost genetskega materiala, kar vodi v povečano tveganje za razvoj genetskih bolezni.   Neželena genetska stanja oziroma bolezni so posledica napak v vzreji, ki so bile načrtne ali nenačrtne. Pretirana selekcija nekaterih telesnih lastnosti je pripeljala do stanj, ki povzročajo posameznim pasmam značilne zdravstvene težave (npr. brahiocefalični sindrom, pretirana količina kože…). Prenos bolezenskih genov je lahko vezan na selekcijo želenih lastnosti, v nekaterih primerih pa je lahko tudi naključen.     Primer genetske bolezni vezane na selekcijo specifične željene lastnosti predstavlja hiperurikozurija pri dalmatincih. Recesivna bolezenska mutacija je odgovorna za nenormalen metabolizem urina. Zaradi vezanega dedovanja te mutacije z željenim pikčastim vzorcem kožuha na kromosomu 3, je postala pri dalmatincih fiksirana (prisotna pri vseh psih). S projektom načrtnega parjenja z zdravim pointerjem in nadaljnjo načrtno vzrejo imamo danes že kar nekaj registriranih dalmatincev z značilnim pikčastim kožuhom in brez bolezenske mutacije (1).   V preteklosti so bili vzreditelji pri načrtovanju parjenja omejeni zgolj na lastnosti, ki so se pri živalih izrazile. Pri recesivnem načinu dedovanja se pojavlja problem izločanja prenašalcev, ki bolezenskih znakov ne razvijejo, vendar pa okvarjen genetski material prenesejo na svoje potomce. Tako se ob nepravilnem parjenju v vsaki generaciji lahko pojavljajo obolele živali. Problem predstavljajo tudi bolezni, katerih klinični znaki se razvijejo šele v visoki starosti, saj teh živali ne moremo pravočasno izločiti iz vzreje. Velik napredek na področju genetike v zadnjih letih je omogočil razvoj genetskih testov, ki so današnjemu vzreditelju v veliko pomoč pri rejskih odločitvah. Na osnovi rezultata genetskega testa za specifično genetsko bolezen, je mogoče načrtovati parjenje z namenom izkoreninjenja te bolezni česar se poslužuje vse več odgovornih vzrediteljev. Brez direktne selekcije proti nagnjenostim h genetskim boleznim ni pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja pasem.   Genetski test je izredno močno orodje, ki lahko ob pravilni uporabi veliko pripomore k pravilnim rejskim odločitvam. Za njegovo pravilno uporabo je potrebno upoštevati več dejavnikov: prisotnost specifične bolezni pri različnih pasmah, frekvenco pojavljanja, penetranco (delež živali s spremembo, ki razvijejo bolezen), način dedovanja in vrsto spremembe (izguba funkcije / povečanje tveganja). Zavedati se je potrebno, da nam genetski test da informacijo o specifičnem obolenju in ne o splošnem zdravstvenem stanju psa, zato je pri rejskih odločitvah rezultate genetskega testa potrebno postaviti v širši kontekst (splošno zdravstveno stanje psa, vedenjske lastnosti, funkcija psa).   Dejstvo je, da ima napredek na področju genetike in razvoj različnih genetskih testov velik vpliv na sodobno vzrejo psov. Če so se v preteklosti vzrejne strategije oblikovale na osnovi opazovanih lastnosti je danes mogoče s pomočjo genetskih testov načrtovati in predvidevati možne posledice parjenja in se neželenim lastnostim (genetskim boleznim) pri potomcih izogniti.   Genetska homogenost sama po sebi ni nujno škodljiva, saj je posledica oblikovanja vrst in pasem. Usodna je v primeru, ko pripelje do homozigotnih stanj na bolezenskih genih. Ustrezna selekcija, ki teži k izboljšanju zdravstvenega stanja, zagotavlja dolgoročen obstoj pasme. Odgovornost za zdrav in heterogen genetski material pasemskih psov je na strani vzrediteljev, ki so jim danes na voljo sodobna genetska orodja. Ta jim dajo številne informacije, ki olajšajo zasledovanje vzrejnih ciljev in vodijo v vzrejo zdravih in funkcionalnih pasemskih psov.   Reference: (1) Schaible, Robert H. (1981). "A Dalmatian Study: The Genetic Correction of Health Problems". The AKC Gazette.
Preberi več