Načini dedovanja

Za lažje razumevanje ozadja dedovanja vam je ekipa podjetja Eurovetgene pripravila kratko razlago štirih različnih načinov dedovanj. Preden pa se lotimo razlage načinov dedovanja pa si poglejmo še nekaj splošnih dejstev o genetiki.

Vsak organizem nosi dedni material, ki je DNA. DNA je sestavljena iz zaporedja 4 nukleotidov – Adenin (A), Timin (T), Citozin (C) in Gvanin (G). DNA kodira zapis za različne proteine, ki so sestavljeni iz zaporedja dvajsetih aminokislin. Prav proteini v celicah in tkivih posameznikov opravljajo najrazličnejše funkcije (od presnove sladkorjev in pridobivanje energije, do prenosa živčnih impulzov pa vse do strukturnih elementov celic, premikanja mišic, filtriranja krvi, las, nohtov, itd.). Čeprav dva enaka gena kodirata za enak protein, ki izvaja isto funkcijo pa ni nujno, da je njuno zaporedje nukleotidov (in posledično aminokislin v proteinu) identično – takim različicam genov, ki še vedno kodirajo za isti protein vendar po zaporedju nukleotidov niso povsem enaki rečemo – aleli. Tako imamo v populciji oseb lahko mnogo različnih alelov (ali variant istega gena). Vsaka žival ima diploidni genom kar pomeni, da nosi dva seta enakih kromosomov. En set dobi od matere drugi set dobi od očeta. To pomeni, da je vsak gen v celici ponovljen vsaj 2-krat. To organizmom omogoča, da v primeru »okvare« enega od genov njegovo vlogo še vedno izvaja drug gen, kar naj bi omogočalo organizmu preživetje. Hkrati pa nosilstvo dveh kopij omogoča tudi izmenjavo (rekombinacijo) genetskega materiali in je zato temelj spolnega razmnoževanja živih bitji. Avtosomni kromosomi so kromosomi pri katerih prihaja do rekombinacije dednega materiala (DNA). Spolni kromosomi so pri tem izjema saj med njimi ne prihaja do rekombinacije (vsaj v določenih segmentih ne) kar omogoča delitev živali na samce in samice. Spolna kromosoma sta tako vedno samo dva, saj ni potrebno imeti večjih razlik v dednem materialu zato, da se oseba razvije v samca ali samico. Recesivno dedovanje pomeni, da je potrebna okvara tako očetovega kot materinega alela zato, da pride do izražanja fenotipa (lastnost osebe, ki je vidna ali jo lahko merimo). Dominanto dedovanje pomeni, da je potrebna okvara le enega od alelov (očetovega ali materinega) zato, da pride do izražanja določenega fenotipa. Homozigotnost pomeni, da sta oba alela identična (imata povsem enako zaporedje DNA) – ali sta obe »zdravi« ali pa sta obe »okvarjeni« (nosita mutacijo). Medtem ko heterozigotnost pomeni, da ima oseba dva različna alela (nimata povsem enakega zaporedja DNA) – en je »zdrav« drugi je »okvarjen«. Spodaj si tako lahko pogledate dodatne razlage treh načinov dedovanja in verjetnosti, da potomci podedujejo določene lastnosti.

Avtosomno recesivno 

Avtosomno recesivno dedovanje pomeni, da se lastnost prenaša na »nespolnem« kromosomu in da je za izražanje te lastnosti (fenotipa) potrebna okvara obeh alelov (materinega in očetovega). V populaciji lahko imamo prisotne osebe vseh treh možnih kombinacij genotipov – osebe, ki so »zdravi« homozigoti (imajo dva zdrava alela), prizadete homozigote (imajo dva okvarjena alela) in heterozigote, ki prenašajo mutacijo, saj ena sam okvarjen alel ne povzroča vidnih znakov bolezni (fenotipa). Še posebej je pri takih boleznih pomembno testiranje za mutacijo saj lahko vidimo, da se okvarjeni alel »tiho« prenaša skozi populacijo (negativne lastnosti namreč niso fenotipsko izražene) zato edino genetska identifikacija prenašalcev mutiranih alelov omogoča, da tako bolezen izkoreninimo iz populacije, s pomočjo selektivnega parjenja.

Avtosomno dominativno

Avtosomno dominantno dedovanje pomeni, da se lastnost prenaša na »nespolnem« kromosomu (avtosomu) in da je za izražanje te lastnosti (fenotipa) potrebna okvara le enega od alelov (materinega ali očetovega). V populaciji lahko imamo prisotne osebe vseh treh možnih kombinacij genotipov – osebe, ki so »zdravi« homozigoti (imajo dva zdrava alela), prizadete homozigote (imajo dva okvarjena alela) in prizadete heterozigote saj en okvarjen alel že povzroči vidne znake bolezni (fenotip). Določanje mutacij pri takih živalih je pomembno za zgodnjo diagnostiko bolezni ter identifikacijo posameznikov z mutacijo še preden se taki posamezniki parijo, saj se večina takih bolezni kljub dominantnemu dedovanju izrazi lahko šele v kasnejših obdobjih življenja, ko je žival že imela potomce.

X-vezano recesivno

X-vezano recesivno dedovanje pomeni, da se lastnost prenaša na spolnem kromosomu in da je za izražanje te lastnosti (fenotipa) potrebna okvara obeh alelov (materinega ali očetovega). Ob tem je potreno povdariti, da imajo samci običajno samo eno kopijo gena podedovanega po materi (saj spolni kromosom samcev nima celotnega zaporedja DNA – je okrnjen) medtem, ko imajo samice oba alela (materinega in očetovega, ki ga je dobil od matere – babice potomca). Kar se tiče samic imamo tako v populaciji lahko prisotne osebe vseh treh možnih kombinacij genotipov – osebe, ki so »zdravi« homozigoti (imajo dva zdrava alela), prizadete homozigote (imajo dva okvarjena alela) in heterozigote, ki prenašajo mutacijo, saj en okvarjen alel ne povzroča vidnih znakov bolezni (fenotipa). Kar se tiče samcev v tem primeru obsatajajo samo zdravi ali mutirani homozigoti saj imajo samci samo en alel (so v bistvu monoploidni v tem delu genoma), ki ga podedujejo od matere. Pri takih boleznih je še posebej pomembno testiranje za mutacijo saj lahko vidimo, da se okvarjeni alel »tiho« prenaša skozi populacijo samic zato edino identifikacija prenašalcev mutiranih alelov omogoča, da tako bolezen izkoreninimo iz populacije.

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.